Si želita v svoj odnos povabiti Boga in svojo ljubezen potrditi s cerkveno poroko? Super, imamo nekaj skupnega!
“Obljubim, da ti bom ostal/a zvest/a v sreči in nesreči, v bolezni in zdravju, da te bom ljubil/a in spoštoval/a vse dni svojega življenja.”
Cerkvena poroka je zakrament, ki zahteva posebno pripravo. Žal veliko parov sveti zakon sklepa kasneje kot je bilo to še pred desetletji, torej ko ima za seboj že kar nekaj let skupnega življenja in celo otroke. Sama iščem smisel te kasnejše poroke in priznam, da to splošno situacijo težko razumem. Bistva poroke namreč ne povezujem najprej z dobro (in drago) zabavo, temveč predvsem s tem, da ženin in nevesta “pred Bogom in ljudmi, ki jih imata rada” potrdita, da mislita življenje v dvoje čisto zares, z vso odgovornostjo in ljubeznijo, ki jo premoreta. Zagovarjam dejstvo, da se par poroči tudi bolj skromno oziroma, da v situaciji, v kateri sta, najdeta pravo skupno odločitev, ne pa da se ljudje poročajo zgolj za to, da imajo lepe fotografije za na Facebook in Instagram.
Življenje po poroki bi naj bilo nekaj, kar v dinamiko para prinese lepo spremembo. Večina parov pa pred poroko že uživa skupno življenje z deljenjem skupne mize in postelje, kar pomeni, da se bo treba za pravi naboj in pomen poroke nekoliko bolj potruditi in vse skupaj zares osmisliti. Življenje po cerkveni poroki predvideva, da bosta skupaj postavila Boga na prvo mesto. Pravijo, če je On na prvem mestu, je vse na pravem mestu. Seveda smo vsi grešniki in nam kdaj kaka stvar ne uspe ali se obrne nekoliko drugače, kot bi si sicer želeli. Nikogar ne obsojam, naj velja le spodbuda, da se ob pripravi na poroko, še posebej, cerkveno, udeležita kakega dobrega tečaja priprave na zakon, ki vama bo dal goriva in pravih vprašanj za skupne pogovore in molitev.
Možno je, da se udeležita E-priprave na zakon, ki jo za vse slovenske pare organizira Iskreni.net, ali kakšnega krajšega tečaja, kot je na primer Tečaj priprave na zakon v organizaciji Pastoralne zveze župnij Slovenj Gradec, za katerega lahko potrdim, da je res kvaliteteten. Pozanimajta se v domači župniji, kaj je na voljo glede na vajin kraj bivanja in vzemita si dovolj časa za premislek o tem, kakšno bo vajino življenje po poroki. Morda pa se odločita tudi za rast vajinega odnosa v obliki zakonske skupine ali kakega izobraževanja o komunikaciji … To pride vedno prav 😉
Bom vesela vajinih vprašanj, pa tudi nasprotnih mnenj, ki jih lahko pošljeta semkaj.
